Svarila Kaje Kallas: Če Putin zavzame Donbas, bo zavzel celotno Ukrajino

"Razumeti moramo, da Donbas ni Putinov končni cilj. Če zavzame Donbas, bo padla trdnjava in nato bodo zagotovo zavzeli celotno Ukrajino. Če bo padla Ukrajina, pa so v nevarnosti tudi druge regije. To vemo iz zgodovine in iz zgodovine se moramo učiti," je zaradi diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini dejala visoka zunanjepolitična predstavnica Kaja Kallas in poudarila pomen varnostnih jamstev za Kijev.

Če se Ukrajina ne bo mogla pridružiti zvezi Nato, varnostna jamstva "na papirju" ne bodo dovolj, je dodala. Ukrajina bo po njenem mnenju potrebovala jamstva v obliki vojaških sil in zmogljivosti, da se bo lahko branila.

Krepitev varnostnih jamstev, ki jih unija in njene članice zagotavljajo Kijevu, bo ena osrednjih tem današnjega zasedanja zunanjih ministrov članic EU. To med drugim vključuje nadaljnje urjenje ukrajinskih vojakov v okviru misije EU, podporo ukrajinski obrambni industriji ter podporo v okviru civilne misije unije.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob prihodu na zasedanje poudarila, da članstvo Ukrajine v EU predstavlja "politično sidro varnostnih jamstev". Zato je izrazila zadovoljstvo, da je Evropska komisija pretekli teden prejela zeleno luč 26 članic, da lahko s Kijevom na tehnični ravni začne pogajanja o sklopih o vladavini prava in temeljnih vrednotah EU, o notranjem trgu ter o zunanjih odnosih. Ukrajina bo tako lahko kljub madžarski blokadi uradnega odprtja pogajalskih sklopov napredovala na poti v unijo.

Zasedanje, ki se ga udeležuje tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, poteka v senci intenzivnih prizadevanj za konec ruske agresije na Ukrajino.

Za Rusijo odpoved Ukrajine članstvu v Natu temeljno vprašanje

Rusija medtem vztraja pri svoji zahtevi, da se Ukrajina odpove članstvu v Natu. "To vprašanje je eden od temeljnih kamnov in terja posebno razpravo," je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Rusija že ves čas odločno nasprotuje včlanitvi Kijeva v severnoatlantsko zavezništvo, za kar si že dolgo prizadevajo ukrajinske oblasti. Prav to velja za eno od osrednjih žgočih vprašanj v pogajanjih za končanje vojne, ki potekajo pod okriljem ZDA.

Kot je danes še dejal Peskov, Rusija od ZDA pričakuje, da jih bodo obvestile "o konceptu, o katerem danes razpravljajo v Berlinu", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nadaljevanje pogajanj med ZDA in Ukrajino v Berlinu

Ukrajinska delegacija na čelu s predsednikom Volodimirjem Zelenskim je danes v Berlinu nadaljevala pogajanja z ameriško stranjo o končanju vojne v Ukrajini. Novo srečanje se je odvilo, potem ko so ZDA po večurnem sestanku v nedeljo poročale o napredku. Zelenski ima danes do večera na programu v nemški prestolnici še niz sestankov.

V Berlinu so se na pogovorih, ki jih gosti nemški kancler Friedrich Merz, v nedeljo sestali Zelenski z delegacijo in ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff skupaj z Jaredom Kushnerjem, zetom predsednika Donalda Trumpa.

Po petih urah srečanja je Witkoff na omrežju X objavil, da jim je uspelo doseči veliko napredka in da se pogovori nadaljujejo danes.

Delegaciji sta proti koncu dopoldneva začeli pogovore in jih vmes tudi že zaključili, pri čemer pa podrobnosti niso znane.

Zelenski je v nedeljo nakazal pripravljenost na odpoved članstvu države v Natu, kar je Kremelj danes označil za enega od temeljev pogajanj. V Moskvi tudi pričakujejo, da jih bodo ZDA obvestile o vsebini današnjih pogovorov.

Na programu ima še srečanje s predsednico spodnjega doma parlamenta oz. bundestaga Julio Klöckner ter udeležbo na nemško-ukrajinskem gospodarskem forumu, nakar ga bo sprejel še nemški kancler Friedrich Merz, s katerim imata predvideno tudi novinarsko konferenco.

Zvečer se bo dvojici na večerji pridružilo več evropskih voditeljev. Med njimi bosta francoski predsednik predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, udeležbo pa sta potrdila tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Na pogovore naj bi bili povabljeni tudi predstavniki ZDA.

Ukrajina upa, da bo ZDA prepričala v nujnost prekinitve ognja pred kakršnimikoli ozemeljskimi popuščanji Rusiji, ki med drugim zase terja območje Donbasa na vzhodu države. Glede na navedbe vira za AFP naj bi ameriški pogajalci od Ukrajine še vedno pričakovali, da Rusiji v celoti preda regiji Doneck in Lugansk na vzhodu, kar Kijev zavrača.

Evropske zaveznice Kijeva medtem poudarjajo potrebo po pravičnem miru in zagotovilu, da Rusija v prihodnje ne bi obnovila sovražnosti.

Odprto je tudi vprašanje premoženja ruske centralne banke, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij proti Rusiji. Tega želi EU uporabiti za financiranje 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini za prihodnji dve leti. Temu najostreje nasprotuje Belgija, kjer je shranjenega največ zamrznjenega ruskega premoženja. Pretekli teden je Belgija po poročanju bruseljskih portalov skupaj z Italijo, Malto in Bolgarijo pozvala k iskanju manj tveganih alternativnih rešitev za naslovitev ukrajinskih potreb.

V osrednjem delu Berlina po poročanju AFP veljajo izjemno strogi varnostni ukrepi. Ob vožnji varovanih kolon vozil so oblasti zaprle določene ulice, na strehah za varnost skrbijo ostrostrelci, na ulicah patruljirajo enote s psi, nebo nad nemško prestolnico pa nadzorujejo enote proti dronom.